Ko Šerpa reče: "Dzamdzam!"

* "Dzamdzam!" zakličejo nepalski gajdi, rečem jaz ali pa kdo od nestrpnih priganjačev, ko res že predolgo sedimo in smo že vse poslikali in popili, in se je na sonce nalepil oblačni obliž, in smo že zdavnaj zmazali svoje frutabele, marse, tvikse in neupirajoče se bountije... pa bi še kar malo sedeli. Dost je. Pejmo! Dzamdzam!

Moje ime je Uroš Sever. Po Himalaji se klatim od leta 1997, vmes sem kdaj skočil še kam drugam. Praviloma peš, včasih tudi s kolesom. Najprej v skrbno izbrani družbi (beri: največkrat sam), od leta 2003 dalje, ko je klatenje postalo moj poklic, pa s številnimi skupinami. V tem času sem se naučil marsikaj. Npr. kar dosti o aklimatizaciji, o hoji na višini, o lokalnih šegah in navadah ter dinamiki skupine. Predvsem pa o nepredvidljivosti, najsi bo taksistov, jakov, vremena ali potresov... In da z dolgoletnimi izkušnjami postane nepredvidljivost predvidljiva, kar je v kombinaciji z (dobro) voljo, potrpljenjem in dovolj toplih oblačil že skoraj zagotovilo uspeha.

​

Z organiziranjem in izvedbo potovanj se ukvarjam od leta 2003. Povzetek je nekako tak:

​

​​34 potovanj s skupinami v Nepal, od tega:

​

18 x pod Everest (z ali brez Island Peaka, čez enega ali tri prelaze...)

6 x okoli Anapurn

​

5 x okoli Manasluja

2 x Mera Peak

​

3 x Gornji Mustang

​

Poleg tega pa še:

​

18 x v Ladak ( 5 različnih trekingov, 2 x vzpon na Stok Kangri)

​

9 x Kilimadžaro ( 5 x zraven še na Mt.Kenyo)

​

Za polno mero pa še nekajkrat v Tibet, Sikim, Iran z Damavandom in brez, Kirgizijo ...

​

P.S.

Aja, kdaj pa kdaj sem šel kam tudi sam...