OBKOLESARJENA LJUBLJANA

revija Gea, julij, 2015

Ljubljano bolj ali manj poznamo. Njene bližnje okolice bolj ali manj ne. In bližnja okolica je tu res blizu. Večinoma je kar del mesta, a mesto ugledamo le tu in tam v daljavi. Smo na prehodu iz mesta v nemesto, ki je včasih vas, včasih industrijska cona, včasih sprehajališče, včasih stanovanjske novogradnje sredi ničesar, včasih vse skupaj hkrati, pa spet nič od tega, le gozd, travnik, močvirje… Skratka vse, samo mesto ne. Saj veste: prometne ulice, strnjene večnadstropne hiše, pešci na pločniku, semaforji, trgovine in kafiči ter prodajalci Kraljev ulice… Pa čeprav smo praktično ves čas v mestni občini Ljubljana.

Glavne mestne znamenitosti so pomaknjene proti središču našega kolesarskega kroga. Svojo zvedavost zato preusmerimo k drugačnim, bolj obrobnim zanimivostim. Kar nekaj časa bomo sledili reki Savi, si ogledali  savsko plažo, črnuški most od  spodaj, živžav na Poti ob Savi (tako vzorčni kot nevzorčni odsek), industrijsko cono v Zalogu, rodovitno Sostro, golovške gozdove, barjanske makadame in kanale. Čakajo nas raznovrstni prehodi pod ali nad obvoznico, ki tako kot mi kroži okoli mesta in se nam kar naprej nastavlja na pot. Pripravimo se na kontraste: presenečale nas bodo sodobne industrijske konstrukcije, ki jih obdaja idilično kmečko okolje, stanovanjske kockice moderne arhitekture, obdane s prašnim makadamom in vegasto rustikalnostjo – ne nujno lepo, vsekakor pa zanimivo in poučno. Potovali bomo skozi kraje nenavadnih imen: Kleče, Roje, Obrije, Sneberje, Kašelj, Bizovik, Kozarje, Zapuže, Poljane… za katere tudi rojeni Ljubljančani sicer slutimo, da obstajajo, a ne vemo točno, kje. In če komu vse to ni dovolj, se vmes najde tudi kaka zaresna turistična atrakcija. Nenazadnje bomo južni del kroga opravili po izdatnem ovinku preko Ljubljanskega barja. Ki ne le, da ni mesto, je krajinski park, ki ščiti bogato naravno in kulturno dediščino.

NAVODILA ZA UPORABO

Tura je krožna z Ljubljano v sredini in prekolesarjena v celoti zahteva dobrih 66 kilometrov poganjanja pedal. Razen vzpona na Golovec in (kratkega) vzpona na Bokalce (obema seveda sledi tudi spust) kolesarimo po ravnem. Podlaga je večinoma makadamska, nekaj je tudi asfalta. Tura je torej primerna za treking kolesa, gorska kolesa ter freerange kolesa (prostodometna??), ki so se razvila iz ciklokros koles. Makadam je večinoma gladek, če odštejemo nekaj slabših metrov ob Savi, tu in tam pa je le treba zavijugati med udarnimi jamami. Kontinuirano kolesarjenje bo trajalo pol dneva, s piknikom ob Savi, obiskom Plečnikove cerkve v Črni vasi, sprehodom po Koščevi učni poti pa bo cel dan komaj dovolj.

Začnemo lahko kjerkoli in kjerkoli lahko tudi zaključimo. Številne ceste vodijo s kolesarskega oboda proti središču mesta in omogočajo, da naš krog sploščimo ter nadaljujemo kdaj drugič.

OPIS

Krožiti lahko seveda začnemo kjerkoli, zakaj torej ne v Šentvidu, kjer sem začel tudi sam. S Celovške ceste zavijemo na Prušnikovo ulico (ki je bila nekoč Celovška), ki jo zapustimo po Ulici bratov Komel. Lahko izbiramo med asfaltom ali makadamom preko polj in skozi vrtičkarsko idilo. Na koncu se znajdemo na križišču Avšičeve ceste in Ceste Urške Zatler v Klečah. Skozi vas se zapeljemo proti nekdaj Nemški in zdaj Obvozni cesti, ki jo le previdno prečkamo, nato pa nadaljujemo po makadamu proti bregu reke Save. Široka makadamska cesta vijuga mimo privlačnih plaž do zapornice, ki skrbi, da nas odslej cca. 5 kilometrov ne bodo motili avtomobili. Orientacija je zdaj enostavna, Pot ob Savi je sicer makadamska, a dobro utrjena pot, speljana mimo avtokampa, kopališča, tenis centra, počivališč, igrišč, hipodroma, razglednih točk, pripomočkov za razgibavanje, prostorov za piknik… (več informacij na http://www.sport-ljubljana.si/sava/sava-ric/). Po cca. 5 kilometrih se idila konča in do Sneberskega mosta kolesarimo po znosnem makadamu. Za mostom zapeljemo na asfalt in se po bodisi Cesti v Prod ali pa po Sneberski in nato Agrokombinatski cesti pripeljemo v Zalog. Cesta v Prod se konča na trojnem sotočju rek Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice. Mi pa po Zaloški cesti prečkamo Ljubljanico in takoj zavijemo desno (oznaka kolesarske poti L043). Kmalu smo spet na makadamu in preko polj vijugamo proti Sostrem. Ne spreglejmo ozkega mostička (prepovedano za motoriste!), ki je bližnjica do cerkve sv.Urha v Sostrem. Nadaljujemo proti Dobrunjam (kjer se odcepi cesta na sv.Urh), skozi Bizovik do Spodnje Hrušice. Za nekaj časa se poslovimo od asfalta in dobro zajamemo sapo. Pred nami je vzpon na Golovec. Po cca. 4 km klanca navzgor se makadamska cesta obrne navzdol in pribrzimo na Rudnik. Usmerimo se proti Ižanki (prečkamo Dolenjsko cesto, Jurčkovo cesto in Pot spominov in tovarištva – tri možnosti za umik proti centru mesta. Ižanska cesta ponudi lepo kolesarsko stezo, a ne za dolgo. Po dobrem kilometru pri tabli  Ižanska c.398/400 zavijemo desno. Asfalt se spremeni v makadam, ki se kot puščica naravnost požene čez Barje. Komur je ostalo sape za ogled znamenitosti, lahko po kilometru zavije desno v Črno vas, kjer ga čaka Plečnikova cerkev sv.Mihaela. Potem ko naš makadam kakih 5 km vztraja v ravni črti, se nenadoma pod pravim kotom usmeri proti jugu. Popelje nas skozi naravni rezervat Iški morost, kjer se lahko sprehodimo po Koščevi učni poti. S sprehodom ali brez bomo na asfalt zapeljali spet v vasi Brest. Od tu dalje se držimo asfaltirane ceste proti Jezeru, Podpeči in dalje do Brezovice. Na semaforiziranem križišču s priključkom na avtocesto zavijemo levo in takoj ujamemo neprometno bližnjico čez Kozarje. Tok Gradaščice nas prisili v obvoz s pogledom na precej načet grad Bokalci. Po kratkem klancu nas čaka simpatična asfaltna cestica po kateri se prebijamo proti Podutiku. V naselju družinskih hiš zavijemo desno na makadam, na križišču ujamemo Zapuško cesto in se čez prikladen mostiček prebijemo preko avtoceste. Prečkamo Regentovo in nadaljujemo naravnost do Celovške, kjer se je naša zgodba začela. Ljubljana je obkolesarjena.

NARAVNI REZERVAT IŠKI MOROST

Iški morost je naravni rezervat v krajinskem parku Ljubljansko barje. Je del projekta dolgoročnega varstva kosca (crex crex) Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zajema veliko območje za Ljubljansko barje značilnih mokrotnih travnikov, kjer si je mogoče od blizu ogledati značilno barjansko pokrajino in življenje v njej. Obenem rezervat služi tudi kot poskusno posestvo, kjer DOPPS sodeluje z okoliškimi kmeti pri uvajanju pticam prijaznih načinov kmetovanja. Pot je dolga 1.300 metrov z opazovalnico in osmimi točkami značilnih življenskih prostorov Ljubljanskega barja.

#krog #revija #Gea #Kolesarjenje #Ljubljana

0 views0 comments

Recent Posts

See All