O IRANU

​OSNOVNI PODATKI

populacija: 82,5 miljonov

površina: 1.648.200 km2

državna ureditev: islamska republika

glavno mesto: Tehran (8,7 miljonov prebivalcev)

etnična pripadnost: Perzijci (61%), Azeri (16%), Kurdi (10%), Luri (6%), Arabci (2%), Baludži (2%),

uradna religija: islam - dvanajstiški šiizem

ustavno priznane verske manjšine: druge islamske ločine, krščanstvo, judaizem, zoroastrizem

uradni jezik: farsi

​valuta: rial (1 EUR = 47.000 IRR - uradni tečaj)

časovni pas: GMT + 3h 30min / +4h30min

​

ZGODOVINA

Na območju današnjega Irana so ohranjeni ostanki najstarejših civilizacij iz 6.tisočletja pr.n.š. A obdobje, s katerim se sodobni Iranci intimno identificirajo sega čas medijskega in zlasti še ahemenidskega imperija (7.-4.stol. pr.n.š.). Ahemenidski imperij je segal od Balkana, Male Azije, Etiopije globoko v Centralno Azijo in Afganistan. Z njim se začenja obdobje politične, kulturno civilizacijske in vojaške perzijske prevlade v tem delu sveta. Z menjavanjem dinastij lahko govorimo o kontinuirani zgodovini Perzije do 20.stoletja, točneje leta 1979, ko Iran postane islamska republika. Glavne dinastije iranske zgodovine po Ahemenidih so: Selevkidi (312-248 pr.n.š.), Parti (248-224 pr.n.š.), Sasanidi (224-651), Seljdžuki (11.stol.), Ilkanidi (1256-1335), Timuridi (1370-1507), Safavidi (1501-1736), Kadžarji (1796 - 1925), Pahlavi (1925-1979). Kar nekaj ustanoviteljev imperijev je pripadalo nomadskim ljudstvom (Turki, Mongoli), ki pa so ob stiku z visoko razvito perzijsko civilizacijo hitro prevzeli običaje zavzetih dežel in marsikaj tudi sami prispevali v zakladnico perzijske kulture.

​

ETNOLOGIJA

Etnolingvistično je večina Irancev indoevropskega izvora (Perzijci, Kurdi, Luri in Baludži). Na drugem mestu so turška ljudstva (Azeri, Turkmeni, Kaškaji...). Na jugu ob Perzijskem zalivu živijo Arabci, med manjšine sodijo tudi Judi in Armenci.

​

GEOGRAFIJA IN VREME

Geografsko je Iran zelo raznolik, večina dežele pa je gorata ali puščavska. Na severu meji na Kaspijsko jezero, največje jezero na svetu, ki s svojo vlažnostjo poskrbi za širno gozdno zelenje severnih pobočij pogorja Alborz. V pogorju Alborz se dviguje tudi najvišji vrh Irana, vulkanski Damavand. Osrednji del Irana je večinoma puščavska iranska visoka planota, ki jo od Perzijskega zaliva ločuje pogorje Zargoz. V osrednjem Iranu so poletja vroča, najprijetnejša klima za potovanje je spomladi ali jeseni. Za obisk gorskega sveta je najprimernejše poletje ali zgodnja jesen.

​

NOČITVE

Potovanju po Iranu dajejo poseben šarm hoteli v renoviranih tradicionalnih perzijskih hišah. Sobe so praviloma dvoposteljne s kopalnico, opremljene s starim pohištvom. Zaradi specifične gradnje je lahko vsaka soba nekoliko drugačna od ostalih. Med vzponom na Damavand prenočujemo v spalnih vrečah na skupnih ležiščih v gorskem zavetišču.

​

KULINARIKA

Iranci so veliki gurmani zato bomo na potovanju veliko pozornosti posvetili kulinariki. Poizkusili bomo vrsto klasičnih perzijskih jedi, v Esfahanu ne bomo zamudili lokalnih specialitet. Iranci so seveda mojstri žara (mangala), tako da nam nekaj slastnih nabodal ne uide. V načrtu imamo tudi malo kulinarično šolo, kjer boste lahko bolj ali manj aktivno sodelovali pri pripravi iranskih jedi.

Tudi med vzponom na Damavand ne bomo akseti. Z nami bo kuhar, ki bo poskrbel, da bo naša gorska prehrana ustrezna kulinaričnemu slovesu dežele. Če se želite nekoliko pripraviti na ta del potovanja, obiščite blog.

V Iranu je alkohol striktno prepovedan. Potolažili se bomo lahko s številnimi skodelicami čaja, marsikje pa znajo pripraviti tudi dobro kavo.

​

VARNOST

Glede na vsakodnevne novice, s katerimi nas zasipajo mediji, je morda glavna nagrada vsakemu obiskovalcu Irana, ki zbere dovolj poguma, da obišče deželo islamskih fundamentalistov, eksremističnih mul in teroristov, spoznanje in doživetje, da se je znašel v eni najvarnejših držav na svetu. Zaradi izjemnega gostoljubja Irancev se bomo vseskozi počutili dobrodošle in prav neposredni stiki z domačini so največja dodana vrednost tega potovanja. Mednarodna politika je nepredvidljiva, a

​

VALUTA

Uradna vrednost iranskega riala je okoli 50.000 (IRR) za 1 evro. Neuradno (v zasebnih maenjalnicah) je evro vreden trikrat več. Zato so cene v Iranu za turiste izjemno ugodne. Zaradi velikega števila ničel v Iranu cene označujejo v tomanih kar pomeni, da odvzamejo eno ničlo.

​

POSEBNOSTI

V Iranu je za ženske predpisan hidžab. To pomeni, da si morajo ženske v javnosti pokrivati glavo (npr. z ruto) in da ne smejo kazati nog (dolge hlače) ter zakriti telo z ohlapno obleko. Nekaj koristnih nasvetov najdete tukaj. Kako toga pravila preobraziti v modo, pa tukaj.

Medosebne odnose v Iranu prežema taruf, poseben kod obnašanja. Zaradi njegove kompleksnosti Iranci tolerirajo kršitve, ki jih nehote zagrešimo turisti oz. vedenja v skladu s tarufom od nas večinoma niti ne pričakujejo. Več o tarufu vam bo povedal vodja potovanja.

​

VIZA

Za potovanje v Iran potrebujemo vizum. Zanjo zaprosimo preko spletne aplikacije, nato pa vizo dvignemo na ambasadi v Ljubljani.

​

ZDRAVJE

Obvezno predpisanih cepiv ni. Priporočamo cepljenje proti virusu Hepatitisa A, ki je ena najbolj razširjenih popotniških bolezni. Prva injekcija nam omogoča enoletno zaščito, če pa se po enem letu cepimo še enkrat, smo brez skrbi vsaj 10 let.

V ceno potovanja je vključeno zavarovanje z asistenco Coris z doplačilom za višino +3000m (za tiste, ki se bodo povzpeli na Damavand in Širkuh.

Za najbolj aktualne zdravstvene informacije svetujemo, da obiščete Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, Zaloška 29, Ljubljana, telefon: 01 586 39 00 ali spletno stran Zdravi na pot.

POTOVANJA V IRAN 2020

IRAN - DAMAVAND

vzpon na najvišjo goro Irana

 september 2020

PERZIJSKA PUSTOLOVŠČINA

kulinarično in kulturno zgodovinsko potovanje v Iran

september / oktober 2020

Potovanji sta terminsko povezani, tako da ju je možno združiti!

Ključni dogodki iranske zgodovine:

7.stol. pr.n.š. - Medijci si kot prvo iransko ljudstvo izborijo neodvisno kraljestvo.

6.stol. pr.n.š. - Kir Veliki ustanovi prvi perzijski ahemendiski imperij.

331 pr.n.š. - Aleksander Veliki zavojuje ahemenidski imperij

7.stol. n.š. - Z arabsko invazijo je konec perzijskega sasanidskega imperija. Na območju Irana se začne širiti islam, ki izpodrine zoroastrizem, starodavno perzijsko verstvo.

1501 n.š. - dvanajstiški šiizem postane uradna religija Perzije v času vladanja začetnika safavidske dinastije Šah Ismaila I kar je še danes.

1587 - 1629 - vrhunec safavidske dinastije je obdobje vladanja Šaha Abasa Velikega, ki obenem pomeni vrhunec klasične perzijske kulture, kar se posebej izraža v arhitekturi Esfahana, novozgrajene prestolnice Šah Abasa.

1905 - 1911 - Obdobje ustavne revolucije je bilo obdobje upora proti korumpirani dinastiji Kadžarjev, ki so jo podpirali Britanci in Rusi. Napredne sile so kljub njihovemu (tudi oboroženemu) odporu uspele uveljaviti svojo zahtevo po ustavi in odpreti vrata modernizaciji Irana.

1953 CIA in britanska obveščevalna služba MI6 izpeljeta v Iranu državni udar, med katerim so odstavili priljubljenega demokratičnega premiera Mohameda Mosaddeqa, na čigar pobudo je parlament izglasoval nacionalizacijo naftne industrije, ki je bila v lasti Velike Britanije.

1979 Odpor proti avtokratski vladavini Šaha Reze Pahlavija, ki zajame vse segmente iranske družbe, kulminira z islamsko revolucijo. Oblast prevzamejo šiitski kleriki z ajatolo Homeinijem na čelu.